Vsi smo že slišali za RUP, nekateri ga poznate zelo dobro. Ste vedeli, da je RUP agilen? Ste vedeli, da je RUP bil zasnovan tudi z namenom, da pomaga upravljati razvoj, ki ga za vas opravljajo druga podjetja (outsorcing)? Ste vedeli, da je RUP pripravljen na nove trende v razvoju programske opreme vključno z aspektnim programiranjem in aktivno programsko opremo? Ste prepričani, da veste za kaj v bistvu gre pri ogrodju RUP?

Sodoben razvoj programske opreme pomeni objektno orientacijo, komponentni razvoj, razvoj voden s primeri uporabe in uporabo standardiziranega jezika za objektno modeliranje - UML. Vse omenjene tehnologije so učinkovito združene v ogrodje RUP. Vabljeno predavanje se bo tega dotaknilo, osredotočeno pa bo na nekatera ključna vprašanja in sicer:

Matjaž B. Jurič
Sklad tehnologij za spletne storitve
Spletne storitve so najpomembnejša tehnologija za integracijo informacijskih sistemov, tako znotraj podjetja kakor tudi med podjetji in tako predstavljajo ključno tehnologijo za elektronsko poslovanje. Za resno uporabo spletnih storitev pa je potrebno razumevanje in poznavanje sklada tehnologij, ki se začne s protokolom SOAP, nadaljuje z opisnim jezikom WSDL in registrom UDDI, ter preko specifikacij WS-Security, WS-Coordination, WS-Transaction, WS-Addressing in nekaterih drugih konča pri BPEL (Business Process Execution Language). V prispevku bomo osvetlili namen posameznih tehnologij in prikazali njihovo vlogo pri razvoju.

Matevž Gačnik
Transakcijska semantika v šibko sklopljenih porazdeljenih sistemih
Razvoj programske opreme se vse bolj usmerja v gradnjo neodvisnih, porazdeljenih ter šibko sklopljenih sistemov. Zagotavljanje transakcijskih mehanizmov je predstavljeno z novo vejo specifikacij, ki omogočajo delno posnemanje ACID lastnosti na nivoju spletnih storitev. Izkaže se, da začetna mnenja, ki so predvidevala preprosto adaptacijo transakcijskih protokolov na internetni nivo, zaenkrat niso uspešna, saj omenjeni protokoli delujejo na predpostavki zaupljivega, hitrega, in zanesljivega okolja. Transakcijska semantika se bo tako zagotavljala z različnimi kompenzacijskimi mehanizmi in dolgo trajajočimi poslovnimi transakcijami, kar pomeni, da določenih lastnosti ACID na internetu ne bomo uspeli zagotoviti. V tem prispevku se ukvarjamo z nerešenimi problemi pri načrtovanju, ki zahtevajo konsistenten podatkovni pogled preko več sodelujočih akterjev in aplikacij.

---

Uroš Šmon
Ko objekti niso dovolj
Objektno usmerjeno programiranje je že dolgo časa najbolj razširjen način za izdelavo moderne programske opreme. Z razširjenostjo pa se poraja tudi čedalje več vprašanj o pravilnosti take usmeritve. Vseh stvari se pač ne da predstaviti v obliki objektov in vse abstrakcije niso smiselne (če spustimo tiste, ki so celo napačne).
Prispevek bo pokazal nekaj primerov dvomljive uporabe z namenom kritičnega pogleda na sicer uveljavljeno tehnologijo. Hitrost razvoja programov in splošno priznani razvojni pristopi namreč niso opravičilo pred analizo slabosti.

Andrej Kline

Martin Potrč, Andrej Kline
XP, Prilagoditev discipline potrebam povečane razvojne skupine
Pri FJA OdaTeam se je v preteklih nekaj letih občutno povečalo število projektnih aktivnosti, kar je privedlo do potrebe za večjo učinkovitost in storilnost. Razvojna skupina je iz začetnih šest članov narasla kar na 30. Zaradi takega števila razvijalcev se je pojavil komunikacijski primanjkljaj v dosegu informacij, ki so potrebne za doseganje vrednot XP. Nastala situacija je klicala po spremembi, katero je bilo potrebno agilno (po XP-jevsko) uvesti. Cilj je bil najti rešitev, ki še vedno spoštuje načela XP. Ponudila se je sledeča rešitev: OdaTeam se razdeli na manjše skupine. Vsako skupino (team) usmerja vodja (coach). Komunikacija se tako porazdeli na nivo skupine, nivo projektnih vodij in nivo vodij skupin. Nov način dela je v teku, dosedanji rezultati so zadovoljivi. Izzivi, na katere moramo najti odgovor: kako bodo sedaj skupine med seboj komunicirale, pretok znanja, kakšni bodo novi komunikacijski nivoji, ipd.?

---

Damjan Vavpotič

Damjan Vavpotič, Marko Bajec, Marjan Krisper
Vpliv MDA na proces razvoja programske opreme in primerjava z agilnimi pristopi
MDA je standardizirana arhitektura za razvoj programske opreme na podlagi modelov MDD (model driven development). MDA podaja teoretično osnovo za dvig nivoja abstrakcije, na katerem nastaja programska oprema, česar posledica so tudi pomembne spremembe v procesu razvoja programske opreme. V prispevku so najprej na kratko predstavljeni osnovni koncepti arhitekture MDA, v nadaljevanju pa se posvetimo predvsem vplivu MDA na proces razvoja programske opreme in še posebej primerjavi pristopa MDD z agilnim pristopom k razvoju programske opreme.

---

Boštjan Šumak
Razvoj za različne platforme na osnovi MDA
Razvoj na področju informacijskih infrastruktur in tehnologij razvijalcem povzroča vedno več težav, saj se z razvojem sodobnih informacijskih tehnologij pojavlja poleg zahtev po sodobnih rešitvah tudi potreba po povezovanju s starejšimi platformami in rešitvami. Posledično so podjetja soočena z osnovnim vprašanjem, katero platformo uporabiti, saj ustrezna izbira lahko vpliva na uspeh ali neuspeh. Veliko vlogo pri izbiri plaforme in tehnologij igra tudi ekspertiza razvojnega tima na področju posamezne platforme in pripadajočih tehnologij. Odgovor na vprašanja okrog razvoja za različne platforme na podlagi skupnega poslovnega modela daje specifikacija MDA. V prispevku bomo pogledali, kateri so standardi, ki na osnovi MDA organizacijam omogočajo povezovanje med obstoječimi in novimi rešitvami, zgrajenimi na osnovi sodobnih tehnologij in platform. Preizkusili in opisali bomo orodja, ki so trenutno na tržišču in ki podpirajo razvoj po principu MDA.

---

Mitja Vodušek

Boštjan Ritonja

Mitja Vodušek, Boštjan Ritonja, Peter Repinc
Podpora procesom migracije podatkov v projektih zamenjave informacijskih sistemov
Podpora procesom migracije podatkov v projektih zamenjave informacijskih sistemov
V prispevku bomo poskušali predstaviti pomen migracije v projektih zamenjave informacijskih sistemov. Predstavili bomo zahteve, ki se pojavljajo v procesih migracije, ter kako se le-te od projekta do projekta spreminjajo. Predstavljene pa bodo tudi zmožnosti razvitega ogrodja za podporo procesom migracije podatkov.
Prispevek bo zagovarjal potrebo po ogrodju za izvedbo procesa migracije podatkov v projektih zamenjave informacijskih sistemov. Podane bodo prednosti in slabosti, ki se pojavljajo v primerjavi z ročno izvedenimi procesi migracije. Ob večkratni izvedbi procesa migracije, so se pojavile potrebe za razvoj migracijskega ogrodja. Podan bo prikaz razvoja tovrstnega ogrodja, njegove zmožnosti, pridobitve, ter njegove ključne komponente. Rešitve in ugotovitve, ki bodo predstavljene v prispevku, temeljijo na izkušnjah, ki so bile pridobljene v projektih zamenjave informacijskih sistemov.

---

Andrej Koman
Izkušnje pri uporabi ogrodja Struts in Tiles
Razvoj spletnih aplikacij zna biti zelo zahteven. A vse težave, na katere pri tem naletimo, se nam bodo zdele neznatne v primerjavi z vzdrževanjem in razširjanjem aplikacije, če le te ne bomo pravilno zasnovali. V prispevku se bomo seznanil, kako nam pri tem lahko pomaga ogrodje odprte kode Struts, ki temelji na MVC 2 arhitekturi, z vključitvijo ogrodja Tiles, ki nam omogoča napredno delo s predlogami. Struts temelji na J2EE standardih in spletnim razvijalcem omogoča hitro in enostavno grajenje aplikacij. Izkaže pa se, da je prav vzdrževanje rak rana spletnih predstavitev ali portalov, ki vključujejo večje število strani. Ogrodje Tiles nam vzdrževanje olajša, saj omogoča delo tako s predlogami kot s komponentami. Oba mehanizma sta si zelo podobna: definiramo dele strani (Tile), ki jih sestavimo, da zgradimo drug del strani ali celotno stran. Vsak del lahko sprejme parametre, dovoljuje dinamično vsebino in ga vidimo kot javansko metodo. Ogrodje Tiles za svoje delovanje ne potrebuje Strutsa, a z njuno skupno uporabo postaneta obe ogrodji še močnejši.

---

Gregor Polančič
Prednosti in slabosti uporabe odprtokodnih ogrodij
Razvoj z uporabo programskega ogrodja, kot tudi odprto-kodni razvoj
programske opreme, imata svoje zagovornike in nasprotnike. Neodvisno, na čigavo stran se kot razvijalec programske opreme postavimo, naletimo pri obeh pristopih razvoja programske opreme na prednosti in slabosti. Ker se pristopa med sabo ne izključujeta, lahko njune prednosti medsebojno oplemenitimo na primeru odprto-kodnih programskih ogrodij. Za učinkovito uporabo takšne vrste ogrodij se moramo poleg prednosti zavedati še pomanjkljivosti oziroma posledic nepravilne uporabe obeh pristopov. V prispevku je predstavljen koncept ogrodij in odprto-kodnega modela razvoja programske kode. Temelječ na literaturi in izkušnjah so predstavljene prednosti in slabosti obeh pristopov. Predstavljen je praktični primer uporabe programskega ogrodja JCorporate Expresso, ki temelji na Javi in odprti kodi. Na osnovi izkušenj in zadnjega stanja tehnologije so prestavljene smernice nadaljnjega razvoja odprto-kodnih programskih ogrodij.

---

Gregor Kovač
Prehod na objektne tehnologije
V prispevku bomo predstavili prehod iz starega načina programiranja (COBOL, BRTIEVE baza) na novejše, objektno orientirane, tehnologije (Java, XML, SQL podatkovna baza). Opisali bomo probleme s katerimi smo se pri tem srečali in kako smo jih rešili. Kateri način je hitrejši, na katerih področjih je hitrejši in zakaj. Nova aplikacija je skupek večih komponent izmed katerih so nekatere tudi iz sveta open source-a. Članek opisuje tudi katere komponente smo uporabili in kako se obnesejo v praksi. Potreba po čim hitrejšem razvoju in implementaciji aplikacij pri strankah nas je prisilila v razvoj opisnega programskega jezika.

---

Tomaž Poštuvan

Matic Petek

Tomaž Poštuvan, Matic Petek
ADF - Ogrodje za razvoj aplikacij
V zadnjih nekaj letih lahko opazimo, da se pri vsakodnevnem delu uporablja vedno več spletnih aplikacij. Spletni brskalnik je postal osnovno orodje za dostop do programov in informacij. Kljub temu v poslovnih okoljih še vedno srečamo veliko aplikacij, ki tečejo v arhitekturi odjemalec-strežnik in katerih glavne značilnosti – hiter pregled velike količine podatkov ter množični vnos podatkov, predstavljajo glavni kriterij pri izbiri razvojnega okolja in platforme. Bolj zahtevne spletne aplikacije sledijo arhitekturi MVC (Model-View-Controller). V okolju Java imamo kar nekaj tehnologij za izvedbo posameznega dela MVC arhitekture. Tako lahko Model implementiramo v okolju EJB (Enterprise JavaBeans), JDO (Java Data Objects) ali kar preko standardnega vmesnika za dostop do podatkovne baze – JDBC. Za vlogo Krmilnika običajno uporabimo kar okolje Apache Jakarta Struts, medtem ko smo za Pogled do zdaj uporabljali različne odprtokodne rešitve (npr. Jakarta Struts) skupaj s tehnologijo JSP, v prihodnosti pa bo verjetno glavni poudarek na JSF (Java Server Faces).

Robert Vehovec

Andrej Krajnc

Robert Vehovec, Andrej Krajnc
Interoperabilnost informacijskih sistemov za knjižnice
Na področju avtomatizacije knjižnic se s potrebo po medsebojnem povezovanju sistemov srečujemo vse od pojava medmrežja. Predvsem na področju ZDA, kjer na trgu programske opreme za avtomatizacijo knjižnic nastopa veliko število ponudnikov z različnimi rešitvami, se je že v 80-tih letih pojavila potreba po medsebojnem povezovanju. Nastale so aplikacije, ki omogočajo medsebojno izmenjavanje zapisov in možnosti iskanja po različnih bazah podatkov preko enotnega uporabniškega vmesnika (one stop search). Za potrebe takih aplikacij je bil leta 1988 sprejet ANSI/NISO Z39.50 Information Retrieval Standard. Kasneje je v letu 1999 nastala tudi OAI (Open Archives Initiative) iniciativa, ki prav tako naslavlja problem interoperabilnosti, pri tem pa poskuša odpraviti nekatere slabosti standarda Z39.50. V današnjih aplikacijah se pogosto kombinirata oba pristopa, ki združena omogočata razvoj in ponudbo metaiskalnikov po bazah podatkov. V IZUM-u imamo večletne izkušnje predvsem z razvojem programske opreme za povezovanje na osnovi standarda Z39.50. Pri tem smo naleteli tudi na problem semantične interoperabilnosti sistemov.

V članku pojasnjujemo naše izkušnje in ocenjujemo tendence nadaljnjega razvoja pri povezovanju sistemov, predvsem smo poskušali oceniti vpliv novejših konceptov (Z39.50 Next Generation, spletne storitve, XML, portali,...) na aplikacije povezovanja knjižničnih sistemov.

Maja Pušnik
Transformacija podatkov z XML za potrebe povezovanja
Zapis podatkov s tehnologijo XML ima kar nekaj prednosti, pomembnih in uporabnih predvsem v elektronskem poslovanju. Poleg enostavnosti, preglednosti in neodvisnosti pa je ena izmed bistvenih lastnosti tudi fleksibilnost same tehnologije. S pomočjo tehnologije XSL (eXtensible Stylesheet Language) in različnih podpornih orodij lahko dokumente XML enostavno prestrukturiramo ali vsebovane podatke pretvorimo v poljubne oblike kot so HTML, TXT, WML, VoiceXML, PDF in druge. V prispevku se bomo osredotočili na transformacije XSLT (XSL Transformations) in XSL-FO (XSL Formatting Objects), predstavili njihovo zgradbo in glavne elemente, poudarili prednosti pred ostalimi programskimi jeziki ter odgovorili na vprašanje, kaj na tem področju prinašajo novosti.

Bojan Imperl, Zlatko Čajič
Arhitektura sistema za mobilno plačevanje
V svetu je v zadnjem desetletju bilo razvith več tehnologij in sistemov za mobilno plačevanje, od preprostih SMS sistemov do kompleksnih rešitev, ki temeljijo na uporabi kombinacije posameznih komunikacijskih kanalov. V preteklih letih je v Sloveniji nastal nov sistem za mobilno plačevanje imenovan M-Pay, ki v svetu predstavlja nov koncept.

Osnovo za delovanje sistema predstavlja protokol, ki poveže trgovca s procesnim centrom s pomočjo telefonskega klica, med katerim se sledijo glavni koraki transakcije. Najprej se obe strani, kupec in trgovec, avtenticirata, kupec s pomočjo telefona, s katerega se opravi klic, trgovec pa s pomočjo M-Pay terminala, nameščenega pri njem. Sledi vzpostavitev varne povezave do procesnega centra, na koncu pa še izvedba finančne transakcije, na primer nakup blaga ali plačilo storitve.

Sistem M-pay sestavljajo vstopne točke, kamor se preusmerjajo klici v sistem M-Pay, procesni center, kjer se izvajajo finančne transakcije, izdajateljski moduli, ki predstavljajo povezavo med nakupi in računi uporabnikov, s katerih se zagotovijo sredstva za plačilo, ter pridobiteljski moduli, ki predstavljajo posrednike pri prenosu sredstev od izdajateljev do trgovcev za plačilo izdanega blaga ali opravljenih storitev.

V članku bo predstavljena arhitektura sistema M-Pay in nekatere podrobnosti implementacije posameznih komponent predvsem transakcijska komunikacija, kompenzacijske transakcije, VoiceXML in spletni storitve ter uporaba spletnih storitev za integracijo z zunanjimi sistemi.

Borut Žnidar
Arhitektura varnostnih rešitev
V članku prikažem razloge in potrebe za uvedbo metodologije pri načrtovanju arhitekutre varnostnih rešitev (MASS). Prikazana je povezanost metode z mednarodnimi standardi ter uveljavljenimi metodologijami za izdelavo IT arhitekture. V nadaljevanju so prikazani glavni principi, elementi in način uporabe metode za izdelavo kvalitetne arhitekture varnostne rešitve v podjetju. Dva pomembna elementa metode: varnostne domene in varnostni podsistemi - sta nadalje prikazana podrobneje, kakor tudi njuna medsebojna povezava.

Boštjan Kežmah
Arhitekturna zasnova varnega poslovanja e-notariata
Širitev e-uprave je trenutno omejena na dokumente, ki ne vsebujejo notarsko overjenih prilog. Slednje bo možno vlogam priložiti šele, ko bo vzpostavljena infrastruktura e-notariata. Osnovo za vzpostavitev e-notariata daje Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki med drugim ureja tudi vprašanje akreditiranih overiteljev, katerih kvalificirana digitalna potrdila so bila deležna večje medijske pozornosti in zanimanja uporabnikov šele z e-dohodnino. E-notarji se bodo morali prilagoditi trenutnemu stanju na trgu in izkoristiti potencial večjega števila kvalificiranih digitalnih potrdil, ki so trenutno v uporabi. Hkrati se odpira število tehničnih in pravnih vprašanj, ki se nanašajo na posebnosti elektronskih dokumentov, elektronskega poslovanja in novih storitev e-notariata. V prispevku bomo predstavili nekatere najbolj zanimive izzive in predlagali ustrezne tehnične rešitve.

Dušan Zupančič
Kriptografija, .NET in XML
XML je v kratkem času postal nepogrešljiv pri izmenjavi podatkov med
različnimi sistemi. .NET framework je ogrodje, ki omogoča enostavno pisanje distribuiranih aplikacij, kar je neizogibno vodilo v tesno vpletenost XMLa v vse veje ogrodja. In če želimo iz te kombinacije dobiti uporabno rešitev ne moremo mimo varnosti, ki v zadnjem času postaja vse bolj ključna komponenta vsake izmenjave podatkov in kriptografija je eden izmed temeljev celovite varnosti. V predavanju se bomo sprehodili preko kriptografske podore v .NET Frameworku. Najprej si bomo ogledali podporo simetričnemu in asimetričnemu kriptosistemu, zgoščevalnim funkcijam in digitalnemu podpisu. V nadaljevanju si bomo ogledali kako je s podporo šifriranju in elektrosnkemu podpisovanju XML. Na koncu pa bomo poškili še na področje varnih spletnih storitev (WS-Security).

Rikardo Tinauer

Rikardo Tinauer, Boštjan Gomilšek, Igor Odar
Varna hramba elektronske poslovne dokumentacije
Pomembne stvari pri elektronski hrambi poslovne dokumentacije so tri: visoka varnost, zanesljivost in nadgradljivost. Zaradi usodnih posledic vdora v sistem, ki hrani poslovno dokumentacijo je varnost v smislu varovanja dokumentov in dostopa do dokumentov kritična postavka takšnega sistema. Prav tako pomembna je tudi varnost dokumentov z vidika potvorb. Tako je potrebno hranjen dokument opremiti z digitalnim podpisom in časovnim žigom. Nezanesljivost delovanja lahko pomeni usodne posledice za podjetje, v primeru, ko dokumenti niso dostavljeni na zahtevo, še bolj kritična situacija pa nastane v primeru izgube dokumentov.

Pri izdelavi rešitve, ki bo uporabnikom omogočala revizijsko varno hrambo njihove elektronske poslovne dokumentacije, se nam ves čas odpira sledeče vprašanje. Kako za izgradnjo rešitev uporabiti čimveč obstoječe tehnologije na način, ki bo omogočala visoko varnost, moderne komunikacijske protokole in hkrati rešitvi omogočila čim večjo odprtost za neboleče razširitve v prihodnosti? Na pomoč pri prvih dveh zahtevah priskoči kar nekaj znanih in preizkušenih tehnologij. Za moderen protokol poskrbi vedno bolj uveljavljen SOAP, za res visoko varnost pa kombinacija SSL protokola in PKI infrastrukture na pametni kartici. Pri razširitvah nam na pomoč priskoči XML s svojo neverjetno in dokaj neizkoriščeno močjo XSLT transformacij.

Bojan Štok

Bojan Štok, Ciril Petr
Java Tiger – J2SE 1.5
V prispevku so predstavljene novosti, ki jih prinaša nova verzija Jave. Čeprav je Microsoftovo ogrodje .NET prevzelo precej konceptov iz Jave, je vpeljalo tudi nekatere nove ideje, ki jih Java ni poznala. Ker je .NET velik konkurent Javi, so nove ideje iz .NET vključene v novo verzijo Jave. Glavne novosti so: generični tipi (generics), izboljšan stavek "for", samodejna pretvorba primitivnih tipov (boxing), naštevalni tipi (enums), statični uvoz (import static), meta podatki (metadata) in spremenljivo število parametrov (varargs).

Tomaž Gosar
Kako smo iz tradicionalnega postali spletni razvoj tim
V Mladinski knjigi imamo že dolgoletno tradicijo lastnega razvoja poslovnih aplikacij. Z odločno podporo vodstva in željo, da čim več znanja ostane v hiši, nismo podlegli splošnim trendom »outsorsinga«. Tudi pri tistih projektih, kjer smo jih zaradi specialističnih znanj delali z zunanjimi sodelavci (npr. izgradnja podatkovnega skladišča, telefonski studio) smo poskrbeli za našo soudeležbo v taki meri, da lahko sami vzdržujemo aplikacije. Skratka, skrbeli smo za našo relativno samostojnost.

Naše tradicionalno razvojno okolje je bilo pestro. Klasične »mainframe« aplikacije na centralnem računalniku, odjemalec/strežnik aplikacije na »Windowsih« in ostanki Paradox aplikacij.

V prvem letu novega tisočletja je padla odločitev. Programski jezik Java in razvoj spletnih aplikacij. Januarja 2002 se vsa zgodba o prehodu na novo tehnologijo začela s prvimi tečaji. V prispevku bomo opisali:

• Kako smo še izšolali za objektno tehnologijo in kakšne radosti in travme smo ob tem doživljali.
• Kako smo postavili arhitekturo naši spletnih aplikacij
• Zakaj nismo uporabili Strutse
• Kako smo zagotovili varnost za aplikacije odprte v svet

Goran Radonić
Praktična implementacija java vmesnika za knjiženje dokumentov v ERP/EAS sistemu
Za razvoj komercialnega ERP/EAS sistema je bil izbran programski jezik Java. V prispevku bo predstavljen segment za knjiženje dokumentov z uporabo Java vmesnika. Gre za objektno orientiran pristop k reševanju kompleksnega problema knjižanja dokumentov v ERP/EAS sistemih. Razvit vmesniški Java razred v celoti ovije logistiko nadzora pravilnosti vstopnih podatkov kot tudi postopek knjiženja v SQL podatkovni bazi. Razred zasnovan tako, da je ponovno uporabljen tudi v drugih modulih ERP/EAS sistema. Prednost pristopa, ki bo predstavljen v prispevku je v centralizaciji logike in pravil knjiženja na enem mestu in jasna ločitev od grafičnega dela, ki omogoča vnos in ažuriranje podatkov. Prikazana bo tudi uporaba razreda na dejanskih primerih knjiženja poslovnih dogodkov.

---

Marko Štrukelj
Uporaba v javi izdelane ukazne lupine za izgradnjo prek terminala dostopnih aplikacij J2EE
Predstavljena bo javanska rešitev, ki omogoča dostop do aplikacij J2EE preko standardnih terminalskih programov kot je SSH. Opredeljena bo sistemska zasnova na strani strežnika in izvedba ukazne lupine, ki bo primerjana s klasičnimi lupinami iz okolij Unix. Poudarjene bodo tudi s tem povezane posebnosti Jave. Razlaga ključnih vmesnikov bo obogatena s ponazoritvijo, kako programirati izvršilne module in jih namestiti. Podan bo pregled odjemalskih knjižnic za različne mehanizme klicev. Klasični pristop uporabe aplikacij prilagojenih oddaljenih objektov bo soočen s konceptom izvajanja izvršilnih klicev na oddaljeni lupini in dvosmerne podatkovne izmenjave. Obravnavane bodo prednosti in slabosti pisanja in poganjanja aplikacij v takšnem okolju s poudarkom na performančnih vidikih, pri čemer bodo predstavljene meritve že izvedenih rešitev s klasičnim RMI-usmerjenimi aplikacijami. V sklepnem delu bo v tehničnih vidikih predstavljena platforma CP2, ki temelji na opisani tehnologiji.

---

Denis Rojs
Načrtovanje in ocenjevanje obsega aplikacij za mobilne naprave
Male naprave, kot so mobilni telefoni, dlančniki in osebni organizatorji, so v vsakdanjem življenju, poslovnem in zasebnem, postale nepogrešljive. Ker je teh naprav veliko in so med seboj zelo različne, potrebujemo okolje, ki nam omogoči, da se čim bolj osredotočimo na samo funkcionalnost aplikacije in njen razvoj, ne da bi se dodatno ukvarjali s kompatibilnostjo okolja in naprave. Pri tem nam do neke mere pomaga J2ME (Micro Edition), ki normira minimalne strojne zahteve in knjižnice. Če razvijamo aplikacijo za več malih naprav in jo želimo najhitreje in s čim manj spremembami uporabljali na več malih napravah, moramo pri razvoju uporabiti poglede, ki upoštevajo različne omejitve.
S povečanjem tržišča je večja tudi potreba po metodološkem pristopu ocenjevanja obsega projektov in programov za male naprave. Metoda FPA se uporablja za meritev obsega funkcionalnosti programske opreme na osnovi logičnega načrta in funkcionalnih specifikacij. To pomeni, da lahko obseg programa določimo že v zgodnji fazi razvoja, ko imamo uporabniške zahteve. Takšen način štetja omogoča neodvisnost merjenja obsega od tehnologije, ki jo uporabimo za implementacijo. Na osnovi funkcijskih točk lahko iz preteklih podatkov predvidimo oz. ocenimo trajanje, trud in produktivnost za trenutni projekt.