Makro jeziki, kot sta na primer ASP in JSP, nam omogočajo oblikovanje lastnih oznak (tag-ov). Poleg osnovnih iteracijskih (do while) in pogojnih (if) je smiselna izdelava lastnih (custom) jsp oznak, ki poenostavijo pogosto ponavljajoče se procedure. Nekaj primerov : oznaka "table", ki generira tabelo, oznaka "block", ki generira seznam povezav, "format" za oblikovanje zapisa, itd.

Jezik XML se je skozi čas pokazal kot izvrsten format za izmenjavo podatkov. Njegovi najlepši lastnosti sta, da je samoopisen in fleksibilen, saj omogoča, da uporabnik sam definira obliko in vsebino dokumenta. Prav ti dve lasnosti pa omogočata, da uporabimo XML kot definicijski format za opis lastnosti ekranskih mask.

Produkt smo razdelili na dva dela, in sicer na modul za izdelovanje ekranskih mask in modul za prikaz ekranske maske. Prvi modul omogoča, da uporabnik sam izdela izgled ekranske maske in ji določi katere podatke bo vsebovala. Drugi modul pa omogoča zagon te maske, njen prikaz na zaslon, vnos podatkov in njihovo shranjevanje na želeni medij.

Boštjan Berčič, Flavio Fuart, Smiljana Slavec
Uporaba objektnega procesa razvoja in ustreznih orodij
RUSZV je projekt Ministrstva za zdravje, ki je deloma kreditiran s strani svetovne banke. Cilj projekta je razvoj celovitega sistema upravljanja v zdravstvu in podpora reformam na tem področju. Projekt je sestavljen iz treh komponent (faz) - osredotočili se bomo na drugo komponento- ta bo namreč postavila enotne informacijske standarde za področje zdravstva, kar vključujejo definicije (slovar) in podatkovni model sistema. Druga komponenta bo podala definicije in zahteve za implementacijo tretji komponenti projekta, ki bo implementirala sistem z vzpostavitvijo nacionalnega centra za izmenjavo podatkov.

Pomemben kriterij za uspešno uporabo ogrodja RUP v praksi pa je njegova prilagoditev vsakokratnim organizacijskim značilnostim in potrebam podjetja. S temi prilagoditvami pridobimo na učinkovitosti in zagotavljanju konsistentnosti med različnimi projekti. Nekateri ukrepi, potrebni za prilagoditev, so:

• dodajanje, brisanje ali spreminjanje posameznih delovnih tokov,
  
• dodajanje, brisanje ali spreminjanje posameznih aktivnosti v delovnih tokovih,
  
• brisanje ali dodajanje delavcev,
  
• spreminjanje opisa del in odgovornosti delavcev,
  
• spreminjanje dela ali celo večine v ogrodju definiranih predlog dokumentov,
  
• dodajanje lastnih smernic in
  
• prilagajanje treminologije.

Tako smo definirali t.i. UNiQUARE Unified Process (UUP), ki je osnova vseh naših naporov pri razvoju aplikacij na področju e- in m-poslovanja. RUP smo nekoliko oklestili, v nekaterih fazah in delovnih tokovih pa dodali svoje metodologije (npr. ocenitev truda - "effort estimation") oz. vključili industrijske (COCOMO II).

Rok Vrbica
Uporaba XML-a v razvoju zdravstvenih informacijskih sistemov
Značilnost zdravstvenih informacijskih sistemov je velika raznolikost uporabe programa glede na okolje, kjer se uporablja. Iz množice ukazov in vnosnih oken, ki so na voljo uporabniku, se jih v običajnem delu uporablja le nekaj. Zato smo razvili sistem, ki omogoča parametrizacijo ukazov (ali bolje kar "gumbov") na uporabniškem vmesniku. Na ta način lahko poenostavimo in pohitrimo delo uporabnika - pogoste ukaze mu približamo, redke pa umaknemo (a še vedno omogočamo). Za shranjevanje teh kompleksnih parametrov smo uporabili XML.

Model upravljanja s telekomunikacijami je v splošnem sestavljen iz štirih nivojev: poslovno upravljanje, upravljanje s storitvami, upravljanje s telekomunikacijskim omrežjem, ter upravljanje z elementi telekomunikacijskega omrežja. Posamezni nivoji so si različni po lastnostih, vendar so tesno povezani med sabo. Ključno za vse nivoje je, da so poznane informacije o TEI (telekomunikacijskem inventarju), torej o TEO (telekomunikacijski opremi) in o konfiguraciji le-te. Sama TEO se je arhitekturno in tudi v smislu informacijske tehnologije bistveno izboljšala v zadnjih petih letih, ključno je predvsem, da se je povečala procesorska moč opreme, ki ima pogosto vgrajene industrijske računalnike za delo v realnem času ter da so se izboljšali in standardizirali načini, kako s tako opremo komunicirati, torej v veliki meri preko IP protokola. Vendar pa kljub temu obstajajo izzivi pri avtomatičnem nalaganju inventarja, predvsem v smislu tega, da so se zvišali standardi okrog ažurnosti informacij o TEI, bistveno se je povečala količina zahtevanih informacij, ob tem pa so največji TES (telekomunikacijski sistemi) so še vedno zgrajeni monolitno, brez elementov inteligentnega omrežja, ter težavnejši v smislu avtomatičnega nalaganja TEI.

Boris Jelen, David Drofenik
Prednosti uporabe spletnih storitev pri integraciji informacijskih sistemov
Podpora računalniške izmenjave podatkov (RIP) med podjetji prinaša očitne in velike prednosti. Elektronske transakcije zahtevajo manj rutinskega vnosa informacij, manjšo verjetnost napak pri pretipkavanju, nižje stroške za poštnino, hitrejši cikel ponudbe, naročila in plačila ter s tem nižji obseg zaloge. Elektronska izmenjava podatkov prinaša tudi možnost integracije med procesi, vendar je povezovanje lahko izredno drago.
Tu obstajata dve smeri reševanja, na eni strani so avtomatski pristopi, ki temeljijo na metajeziku XML in medsebojnem povezovanju poslovnih procesov, na drugi strani pa uporaba svetovnega spleta kot načina komunikacije med ljudmi, z brskalniki in portali.
V konkretnem primeru uporabe se prepletata oba načina računalniške izmenjave podatkov. Prvi je avtomatski pristop v obliki nudenja spletnih storitev podjetja VESNA d.d. do dobaviteljev, drugi pa uporaba portala velikega kupca v obliki HTML strani.
Prvi način zahteva izdelavo spletnih storitev, kar dobavitelju omogoča direktno integracijo v njegov informacijski sistem. Spletna storitev omogoča vpogled v stanje in promet repromateriala, ki ga le ta dobavlja. Omogočeno je hitrejše in boljše planiranje dobav in s tem zmanjšanje stroškov zalog tako na strani odjemalca, kot dobavitelja. Za izdelavo spletnih storitev smo uporabili RAD okolje BORLAND DELPHI 6.0 C/S.
Drug način RIP je pregledovanje HTML strani na portalu, ki ga nudi kupec. Na naši strani je bila razvita ustrezna programska oprema za transformacijo želenih podatkov iz HTML oblike v zato razvit entitetno-relacijskih model, ki smo ga povezali z obstoječim informacijskim sistemom. Ta pristop nam sicer nudi podatke, ki jih lahko učinkovito predelamo v želene informacije, vendar pa je precej drag in težko prilagodljiv. Takšen način izmenjave podatkov je odvisen od oblike HTML strani, ki jih pripravlja ponudnik portala. Zato programska oprema ni univerzalna, temveč je precej ranljiva, povrhu pa kompleksna in draga.

Dejan Fajt
Generator kode
V novejšem času se vse več aplikacij zaradi vsestranskosti uporabe izdeluje za uporabo preko omrežja. Takšne aplikacije morajo biti hitre, zmogljive, predvsem pa prilagodljive zahtevam uporabnikov. Osnova za izdelavo takšnih aplikacij je poznavanje HTML kode in njenih zakonitosti. Vedeti moramo, kako se obnašajo posamezni elementi, kaj lahko od njih pričakujemo in na kakšen način jih lahko uporabimo. Potrebno je vedeti tudi česa ni mogoče izvesti (oziroma kako se da to izvesti na kak drug način). Začeli smo tako, da smo si izdelali osnovne spletne (web) gradnike. Kot v HTML smo izdelali tabele, vnosna polja, gumbe (takšne in drugačne). Ti vsi gradniki so sami po sebi neuporabni, zato smo izdelali še osnovni gradnik - spletno stran, znotraj katerega nato postavljamo ostale gradnike in na ta način gradimo izgled spletne strani. Na voljo smo imeli dovolj gradnikov, da smo lahko izdelali spletno stran. Po dolgotrajnem delu in izdelovanju strani z novimi orodji smo postopek avtomatizirali, tako da je osnovo sedaj mogoče izdelati z nekaj kliki miške. Programska koda se avtomatsko zgenerira in nato poskrbi za nadaljnjo generacijo HTML kode.