Objektna tehnologija v Sloveniji


Povzetki prispevkov



Lee White, Case Western Reserve University, Cleveland, Department of Computer Engineering and Science, Cleveland, Ohio
Issues in Testing OO Systems vs. Functional Design: A Firewall Testing Approach to Change

This paper will describe issues concerning the testing of object-oriented systems. In comparing the difficulty of testing oo-systems to that of functionally designed systems, some testing issues will be simpler, and some more complex, but testing is more important to the quality design of oo-systems, not less, and must be applied earlier in the process. A historical study of the literature shows that although oo-systems have a history of over twenty years, both research and practitioner papers on oo-testing were not available until the early 1990’s, and until that time, testing was largely applied in an ad hoc and nonsystematic fashion. The second part of this paper will focus on integration testing of both functional and oo-systems in the presence of change, where regression testing is needed. A "firewall" approach will be described for both paradigms, and it will be shown how this can help the designer or maintainer systematically both understand the impact of the change and test for the effects of that change.


Robert Prebil
Nadgradnja tehnike "Use-Case" - kako modelirati zahteve uporabnikov

V sestavku želim na praktičnem primeru poslovnega sistema oddajanja turističnih zmogljivosti prikazati, kako je možno na nedvoumen, jasen, izsledljiv, polgrafičen, strukturiran in polformalen način, na visokem abstraktnem nivoju izdelati kompakten model, ki definira zahteve sistema (funkcionalnost), izvor zahtev, cenovne ter časovne omejitve ter kvaliteto (kako dobro je potrebno zadovoljiti fukcionalnost) programske opreme, pri čemer je model za povprečnega uporabnika še vedno lahko razumljiv. Model je razvit v Paradigm Plus OOAD orodju in temelji na v zadnjem času precej popularni objektno orientirani Use-Case tehniki, ki se je pokazala pri končnih uporabnikih za izredno uspešno in učinkovito ravno zaradi njene razumljivosti.

Tomaž Domajnko, Aleš Živkovič, FERI Maribor
Pomen jezika za objektno modeliranje UML

V članku je predstavljen pomen standardiziranega jezika za modeliranje UML. Podan je izvor jezika in spremembe posameznih izvornih konceptov. Prikazana je neodvisnost jezika od razvojnega procesa in uporabljenih programskih jezikov v implementaciji. Prikazan je vpliv poenotenja jezika za modeliranje na razvoj orodij in možnosti uporabe jezika v vseh področjih razvoja programskih sistemov. Na kratko povzamemo tudi značilnosti razvojnega procesa imenovanega Objectory.


Marta Seljak, Bojan Štok, IZUM Institut informacijskih znanosti
Objektna zasnovana tehnološka prenova sistema COBISS

Predstavljen je sistem COBISS, ki na pragu svojega drugega desetletja prehaja na novo, objektno orientirano tehnološko platformo. Opisani so cilji tehnološke prenove, izbor orodij (ParadigmPlus, Java, ObjectStore, CORBA), pilotski projekt izdelave dveh prototipov, predstavitev objektne baze podatkov ObjectStore, osnovna arhitektura novega sistema COBISS v povezavi z obstoječim sistemom in dinamika prehoda na novo tehnologijo.

Andrej Kline, Matevž Rostaher, Uroš Grajfoner, OdaTeam d.o.o.
Uporaba Intraneta pri OO procesu razvoja aplikacij

S pričujočim prispevkom nimamo namena načenjati nove zgodbe o Internetu, omrežju vseh omrežjih, hiperomrežju ali kakor je dandanes mnogokrat poveličan njegov pomen. Avtorji bomo le skušali predstaviti, kako je mogoče na sorazmerno lahek in poceni način izkoristiti standarde in orodja, ki jih prinaša njegova vse večja razširjenost, v podporo procesom razvoja programske opreme. Osredotočili se bomo na t.i. objektne tehnologije in metode, ki jih uporabljamo v podjetju OdaTeam. Govora bo o zasnovi, izdelavi in upravljanju Intraneta kot povezovalnega orodja pri uporabi drugih razvojnih orodij, kot orodja za izdelavo programskih specifikacij, razvojne dokumentacije itd.

Helmut Fichtinger, PLATINUM technology
The Infrastructure for Object-Oriented Application Development

For reaching the goals of a software development strategy an underlying foundation or basic framework for automating the application development process is a critical success factor. Especially if new technologies like Object-Orientation are part of or will be incorporated to a development strategy. This work describes the main parts of an Application Development Infrastructure and provides insights how managing of the development process can be improved.


Leo Lušičić, Dušan Rot, AD consulting d.o.o.
Uporaba knjižnic poslovnih objektov pri razvoju informacijskih sistemov

Ena od ključnih prednosti, ki jih prinaša objektni pristop v razvoj informacijskih sistemov, je uvedba koncepta abstraktnih poslovnih objektov (Object class). Objektne razrede je mogoče opredeliti na različnih nivojih, od nivoja implementacijskih objektov, kot so npr. posamezna polja, do nivoja struktur več objektov. Predstaviti želimo konkretne primere ponovne uporabe objektnih razredov. Kot primer rešitve, prispevek predstavlja "standardne" načine procesiranja v Windows okolju, ki jih je možno pripraviti zgolj z uporabo principa dedovanja. Pod pojmom "standardno" procesiranje razumemo kontrole podatkovne integritete, procesiranje za vzdrževanje objektov (dodajanje, spreminjanje in brisanje), priprava poročil ipd.

Kristian Györkös, , Microsoft Slovenija
Komponentni model COM+

Predstavili bomo naslednjo generacijo COM modela - COM+. Le-ta nadgrajuje COM in omogoča razvijalcem enostavnejšo oblikovanje in uporabo komponent v kateremkoli programskem jeziku. COM+ s svojimi servisi (transakcije, registracija...) predstavlja osnovo za izgradnjo porazdeljenih aplikacij nove generacije. Razvijalci bodo s COM+ dobili enostavnost programiranja na komponetnem nivoju, kakršne so bili vajeni uporabniki vizualnih orodij, kot je npr. Visual Basic. Verjamemo, da bo COM+ s svojim pristopom še povečal vodilni položaj COMa med komponentnimi arhitekturami na tržišču. COM+ ohranja investicije v IT, saj bodo vse aplikacije, ki uporabljajo COM tehnologijo, delovale tudi v COM+ okolju.

Matjaž Jurič, FERI Maribor
Sožitje komponent

V prispevku so ovrednoteni poslovni objekti, podana je definicija in opisane so njihove lastnosti. Prikazan je pomen natančne specifikacije povezljivosti med poslovnimi objekti. Združevanje poslovnih objektov v ogrodja dodaja nove nivoje abstrakcije k gradnji informacijskih sistemov. Arhitektura, ki ta ogrodja povezuje, pa predstavlja vezni člen med objektno analizo in načrtovanjem ter implementacijo s ciljem univerzalnega modela skozi vse faze življenjskega cikla razvoja programske opreme.


Andrej Krajnc, Marko Krajnc, David Gorišek
Na poti do dobrih komponent

Članek opisuje osnovne koncepte komponetne tehnologije in komponent, predvsem pa koristi, katerih smo deležni z njihovo uporabo v praksi. S sistematsko ponovno uporabo je mogoče doseči zelo veliko stopnjo ponovne uporabe. Vendar pa je za dober proces ponovne uporabe potrebno vložiti precej finančnih sredstev in izvesti določene spremembe znotraj podjetij, saj lahko le tako pridemo do željenih rezultatov. Proces sistematske ponovne uporabe se je že v mnogih primerih izkazal kot zelo učinkovit način za zmanjšanje časa razvoja aplikacij, zmanjšanje stroškov razvoja in dvig kvalitete programske opreme.

Štefan Masič, FERI Maribor
Pasti in zanke objektne tehnologije

Uvajanje in uporaba objektno orientirane tehnologije je zahteven proces, ki s seboj prinaša tudi različne zanke in pasti. Bistveno je, da smo z njimi seznanjeni: razpoznavati moramo njihove simptome, vedeti o morebitnih posledicah, pasti moram znati izslediti in jih iz procesa izločiti. Najbolje pa je, da se s čim več znanja o objektno orientirani tehnologiji pred možnimi pastmi zaščitimo.

Nino Šimunović, TIS d.o.o.
Integracija objektne tehnologije in obstoječih aplikacij

Objektna tehnologija je prinesla nove načine in metodologije razvoja aplikacij. Danes je vsem jasno, da lahko vse zahteve tržišča zadovoljimo enostavneje, ali bolje rečeno, edino z uporabo objektno orientirane tehnologije (v nadaljevanju OOT). Problem je v tem, da še vedno le manjšina vlaga velike resurse v uporabo OOT za svoje najbolj kritične poslovne procese. Večina podjetij ima kritične poslovne procese informacijsko pokrite s pomočjo tradicionalnih tehnologij, zato zahteva prehod na novo tehnologijo velike spremembe v poslovanju. Eden od osnovnih predpogojev prehoda na novo tehnologijo je tudi integracija objektne tehnologije in obstoječih aplikacij. Danes smo priča paradigme večslojnih aplikacij, ki so predpogoj za možnost takšne integracije. V tem delu bodo opisane možnosti povezave posameznih slojev aplikacij, baziranih na OOT in aplikacij, ki temeljijo na tradicionalni tehnologiji.


obstoječi sistemi, možnosti ohranitve investicij v obstoječe sisteme, kaj nudijo orodja, uporaba novih tehnologij v slovenskem prostoru





Matej Trampuš, Matjaž Trontelj, Andrej Zdovc, ZASLON d.o.o.
Sistem za elektronsko bančništvo - objektni pristop

Prispevek opisuje Sistem za Elektronsko Bančništvo (SEB), ki bankam in drugim finančnim inštitucijam omogoča poslovanje s strankami prek sodobnih distribucijskih kanalov, kot je npr. internet. Zasnovan je na Windows NT platformi in pripadajočih tehnologijah (COM, MTS, ADO ), ki so v tem prispevku na kratko predstavljene. V prispevku je poudarek na opisu komponentnega modela jedra, okoli katerega je SEB zgrajen, in načinu uporabe s stališča odjemalcev. Na kratko so predstavljene tudi praktične izkušnje s CORBO, do katerih so avtorji prišli pri razvoju prve različice SEBa, in razlogi, ki so pripeljali do odločitve za prehod na DCOM.

Janko Mivšek, EraNova d.o.o., Matjaž Wiegele, TRIS-A d.o.o.
Objekti in Intranet za izdelavo sistema za obračun zemeljskega plina

Lansko leto smo dokaj nepričakovano dobili zahtevek za ponudbo izdelave paketa za obračun zemeljskega plina na podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana. Zahtevek je prišel sredi avgusta, rok za izdelavo je bil konec leta. Ali smo sposobni ponuditi rešitev v tako kratkem času? Rešitev, ki bo pokrila dokaj kompleksen problem, ki bo sodobna, zanesljiva, lahko vzdržljiva in razširljiva in ki naročniku ne bo zaprla poti pri nadaljnjem razvoju informacijskega sistema? Rešitev z uporabo navadnih spletnih pregledovalnikih pri uporabnikih ter spletnim strežnikom, izvedenim v okolju Smalltalk skupaj z objektno bazo?

Odločili smo se za vstop v visoko tvegan projekt in uspeli. V prispevku bomo opisali najbolj zanimive trenutke projekta, uporabljeno tehnologijo, arhitekturo sistema, način dela ter rezultate.

Matej Kenda, Hermes Softlab d.o.o., Andrej Šoštarič, FERI Maribor, Vlado Horvat, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Povezava interaktivnih mrežnih aplikacij s podatkovnimi strežniki

V sestavku prikazujemo implementacijo novih tehnologij za izdelavo porazdeljene in večslojne programske opreme, posebej v povezavi s podatkovnimi bazami, interaktivnimi mrežnimi aplikacijami, javo in JDBC.

Posebno pozornost posvečamo trislojni arhitekturi dostopa do podatkovnih baz ob pomoči interaktivnih mrežnih aplikacij, napisanih v javi, programskega vmesnika JDBC in srednjeslojnih strežnikov. Pri tem je izdrednega pomena tudi varovanje podatkov in digitalno podpisovanje programčkov java.

Praktično uporabo tehnologij predstavlja skupina programčkov, napisanih v javi. Opisujemo tudi prednosti in slabosti takšne programske opreme ter možne izboljšave. Programčki so del prototipa za grafični prikaz podatkov, ki so spravljeni v podatkovni bazi Oracle. Prototip razvijajo na Inštitutu za varstvo okolja v Mariboru v sodelovanju s Centrom za interaktivne mrežne aplikacije Fakultete za elektrotehniko, računalnistvo in informatiko.


Veno Leskovšek, HERMES SoftLab d.o.o.
Omrežni računalniki NC in njihova primerjava z Microsoft-Intelovim NetPC

Omrežni računalniki nezadržno vstopajo v naš vsakdan. Četudi dosežki proizvajalcev omrežnih računalnikov NC zaostajajo za pričakovanji, omrežni računalniki puščajo močan pečat v računalništvu. Microsoft in Intel sta bila primorana na pritisk s strani NC proizvajalcev reagirati, njun odgovor se glasi NetPC, pripravljajo tudi naslednjo generacijo strežnikov in Windows terminalov. Trg se odpira. Proizvajalci so polni obljub, v prodajnih programih pa še vedno najdemo veliko pomanjkljivosti. Katere so najbolj očitne in kje so opazne rezerve?

Andrej Žabkar, Oracle Software d.o.o.
Uporaba aplikacijskega strežnika v omrežnem računalništvu

Eden od ključnih gradnikov v odprti, večnivojski arhitekturi omrežnega računalništva je poleg objektno-relacijskega sistema za upravljanje s podatkovno zbirko Oracle8 in univerzalnega odjemalca tudi Oracle-ov aplikacijski strežnik (OAS-Oracle Application Server v4.0). V tem prispevku avtor predstavlja njegovo arhitekturo in značilnosti s poudarkom na porazdeljevanju obremenitve v skupini strežnikov. Med mnogoterimi programskimi enotami, ki jih OAS vsebuje, je svoje zanimanje usmeril predvsem v PL/SQL programsko enoto, še posebej pa v postopek priprave dinamične HTML strani in podporo transakcijskemu načinu dela v omrežnem računalništvu.

Tomaž Gornik, Marand d.o.o.
Java v realnem svetu

Javansko računalništvo ni sad kakega daljnovidnega načrtovanja. Razvoj tistega, kar je danes znano pod tem imenom, je sprva potekal kot dokaj zabavna razvojna naloga, kakršno si lahko privoščijo v bogatem računalniškem podjetju.

Sunovi razvojniki so si že v začetku zastavili karseda preprosto vprašanje: kakšen naj bi bil programski jezik, ki bi omogočal razvoj od računalniške platforme neodvisno delujoče aplikacije(?!) Na to vprašanje so odgovorili z javo in javanskim računalništvom, in z odgovorom tudi uspeli - vsaj s stališča tehnologije. Kot je to pogosto v navadi je tudi tokrat prvotna zamisel dobila nove dimenzije in veliko bolj daljnosežne pomene.

Ali bo java tudi komercialno uspešna? Glede na obstoječa razmerja na globalnem računalniškem trgu je to vprašanje dokaj smiselno.

Čeprav je v računalniškem poslu težko najti korelacijo med kvaliteto računalniškega produkta in njegovim komercialnim uspehom se zdi, da je pred javo velika prihodnost. Ali če hočete, java bo morala uspeti predvsem zaradi tega, ker so ‘enkrat napisani - povsod delujoče’ programske aplikacije večne sanje slehernega programerja.


Simon Beloglavec, FERI Maribor, Inštitut za informatiko
Java Beans - komponentni razvoj na osnovi Java zrn

Prispevek obravnava komponentni model javanskih zrn, ki se je razvil v okvirih jezika Java. Java predstavlja med razvijalci programske opreme praktično standard pri razvoju spletnih aplikacij. Javanska zrna vnašajo na to področje enoten pristop k ponovni uporabi. Prehod na novi način dela je s programerskega stališča enostaven. Vsi koncepti, ki so značilni za komponentni model so realizirani z že obstoječimi mehanizmi v Javi. Zaradi tega nismo prisiljeni spremeniti razvojno okolje. Nova razvojna okolja, ki so namenjena za delo z zrni omogočajo razvijalcu nov pristop k programiranju - vizualno programiranje. To pomeni, da lahko razvijalec povezuje in prilagaja zrna brez pisanja kode. Naloga zrn je omogočiti razvijalcu večjo stopnjo ponovne uporabe, večjo osredotočenost na sam problem in čim boljšo prilagodljivost obstoječih zrn.

Miha Kralj, Lotus Slovenija
Javansko objektno ogrodje za razvoj poslovnih aplikacij

V prispevku skozi odgovore na vprašanja prikažemo najpomembnejše značilnosti e-Suite komponent, ki predstavljajo osnovne gradnike za razvoj omrežnih poslovnih aplikacij.

Marko Krajnc, Andrej Krajnc, David Gorišek
Vpliv komponentne tehnologije na produktivnost

Namen tega prispevka je na praktičnem primeru pokazati vpliv komponentne tehnologije na produktivnost pri razvoju programske opreme. Avtorji smo razvili programsko komponento in nato analizirali prednosti uporabe komponente v primerjavi z običajnim razvojem programske opreme. Izbrali smo takšno komponento, ki je po eni strani dovolj enostavna in razumljiva, po drugi strani pa je na njej možno razložiti različne vidike komponentne tehnologije in njene vplive.


Marko Juvančič, IXTLAN Consulting
V katerih nadstropjih se kuha kava?

Verjetno v računalništvu ni tehnologije, ki bi v tako kratkem času dosegla tak uspeh in tak sprejem, kot ga je dosegla Java. V treh letih je zrasla iz jezika, ki je služil predvsem popestritvi vsebine spletnih strani prvih navdušencev, do popolnega platforme za razvoj aplikacij in sistemov nove generacije. V tem času je bilo po svetu, pa tudi v Sloveniji, izvedeno veliko uspešnih javanskih projektov, veliko pa je bilo tudi neuspešnih. Izkazalo se je, da je potrebno aplikacije, ki se jih razvija v Javi, razvijati drugače, kot se razvija "klasične" aplikacije. Razvijati jih je treba v skladu z spletno arhitekturo.

Marko Šmid, SRC-INFO d.o.o.
Uporaba Jave pri gradnji sistemov za podporo odločanju in direktorskih informacijskih sistemov

Poslovanje uspešnih podjetij in organizacij povsod po svetu poteka danes precej drugače (in v drugačnem okolju) kot samo nekaj let nazaj. Deloma je vzrok temu tudi pojavitev novih tehnologij: Interneta in WWW, ki sta omogočila, da globalna komunikacija postane realnost. Uporaba objektne tehnologije in Internet-a sta postala ključ za gradnjo uspešnih sistemov za podporo odločanju, brez katerih praktično ni več mogoče sprejemati pravih odločitev hitro, kjerkoli in kadarkoli. V tem prispevku je predstavljena vloga JAVE pri rešitvi sistema za podporo odločanju Vlade Republike Slovenije, tako v dobrem kot slabem.

Samo Pitamic, Skupina LOOP
Java v 1000 dneh: dosežki in načrti

Java se je vse od svojega začetka pa do danes intenzivno razvijala. Kakšne so bile njene otroške bolezni? Kako jih je prebolela? Kje smo danes na poti njenega razvoja? Kam kažejo smernice razvoja v prihodnosti? To so le nekatera od vprašanj, ki si jih lahko razvijalec programske opreme danes zastavlja. Ni pretirano reči, da je od odgovorov na ta vprašanja odvisno marsikaj v računalniški industriji. Pričujoči prispevek poskuša odgovoriti nanje s pregledom kaj smo v preteklih 1000 dneh na tem področju dosegli ter kakšni so načrti za prihodnost.



Generalni pokrovitelj

Hermes SoftLab

Nosilni pokrovitelji

Nosilni pokrovitelji

Sopokrovitelji

Sopokrovitelji

Center za objektno tehnologijo Objektna tehnologija v Sloveniji Novosti pri organizaciji srečanja Sporočila, namenjena organizatorju srečanja