Prispevki

OBJEKTNA TEHNOLOGIJA IN POSTOPNA GRADNJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Izidor Jerebic, SELECT Technology, d.o.o., izidor.jerebic@select-tech.si
http://www.select-tech.si.

Že nekaj časa je znana in se v svetu tudi uspešno uporablja metodologija postopne gradnje informacijskih sistemov ("evolutionary delivery"), ki uporablja spiralni model namesto klasičnega ("spiral model" namesto "waterfall model"). Za programsko načrtovanje in implementacijo pa so do nedavnega večinoma uporabljali klasične načrtovalske tehnike strukturiranega programiranja. Z uveljavljanjem objektne tehnologije pa je postalo jasno, da je najbolj primerna načrtovalska in programska tehnika prav objektno orientirano načrtovanje in implementacija. Objektna tehnologija je namreč nastala prav kot odgovor na zahteve po izredno kompleksnih sistemih, ki jih s klasičnimi tehnikami ni bilo mogoče uspešno graditi. Kompleksni sistemi, ki se venomer spreminjajo zaradi zahtev okolja, so problem, ki ga skupaj izredno dobro rešujeta postopna gradnja informacijskih sistemov in objektna tehnologija. Predstavili bomo osnovne principe takega načina izgradnje in jih praktično osvetlili na primeru razvoja programa za elektronski prelom strani, ki je bil razvit za potrebe redakcijskega sistema.
(Za razvoj uporabljamo NEXTSTEP/OpenStep, razvili smo paleto produktov, največji integracijski projekt pa je postavitev redakcijskega sistema časopisa Delo, ki ima blizu tristo delovnih mest. )

RAZVOJ ZAVAROVALNIŠKE APLIKACIJE SYMASS V OBJEKTNO- ORIENTIRANEM OKOLJU SMALLTALK

Matevž Rostaher, Andrej Krajnc
Software Rostaher, Mala Nedelja 32, SI-9243 Mala Nedelja 102754.2237@compuserve.com

Eden od možnih načinov za uvajanje objektne tehnologije je razvoj aplikacij v Smalltalku. Smalltalk je zaradi svojih značilnosti primeren za razvoj najrazličnejših aplikacij, pri čemer še posebej izstopajo velike poslovne strežnik/odjemalec aplikacije, med katere lahko zagotovo uvrstimo tudi SymAss. Smalltalk je razvojno okolje, katerega glavne prednosti so upravljanje s pomnilnikom, hiter razvoj aplikacij, enostavnost jezika, knjižnice razredov, itd. Seveda pa sam Smalltalk ne zadostuje za uspešno izgradnjo informacijskih sistemov. Zelo pomebna je metodologija za vse faze razvojnega procesa. Pomembna je specifikacija sistema, ki omogoča verifikacijo in validacijo rezultatov razvoja in je tudi baza za testiranje. Izdelana komponentna tehnologija omogoča razdelitev sistema v obvladljive ponovno uporabne podsisteme. Prototipiranje omogoča hiter prehod iz faze načrtovanja v fazo implementacije. Pravilna uporaba teh tehnologij omogoča fleksibilen in konkurenčen razvoj informacijskih sistemov za mala podjetja, v velikih podjetjih pa lahko pripomore k bistvenemu zmanjšanju stroškov razvoja in vzdrževanja.

UVAJANJE OBJEKTNE TEHNOLOGIJE IN ORODJA VISUALAGE V INDUSTRIJSKO OKOLJE

Branko Hmelak, Alenka Krančan, Alcad d. o. o. Slovenska Bistrica

Dandanes smo priča preobrazbi informacijskih in računalniških centrov v organizacijskem, tehnološkem in metodološkem smislu. V tem prispevku bomo obdelali možnost, ki nam jo za takšno preobrazbo ponuja objektna tehnologija. Prikazali bomo primer uvajanja objektne tehnologije in orodja VisualAge v industrijsko okolje. Pogledali bomo prednosti, ki nam jih ta tehnologija prinaša in postopke njenega uvajanja v podjetju Alcad.

IZKUŠNJE PRI VPELJAVI OBJEKTNE TEHNOLOGIJE

Nenad Čuš Babič, Domen Verber, MIPS d.o.o.,
nenad.babic@uni-mb.si, domen.verber@uni-mb.si

V članku je predstavljen postopek uvajanja objektne tehnologije v vse faze razvoja programske opreme, ki smo ga uporabili v našem podjetju in izkušnje, ki smo jih pri tem pridobili. Predstavljeni so pogoji, v katerih smo se za uvajanje objektne tehnologije odločili. Najprej smo postavili ogrodje razvojnega procesa nato pa smo v posamezne faze vpeljali nove metode dela. Za potrebe analize zahtev in načrtovanja smo uporabili metodo OMT, kot v svetu dobro uveljavljeno objektno metodo za razvoj podatkovno usmerjenih aplikacij. Za implementacijo smo izbrali integrirano razvojno okolje Delphi, ki omogoča pravi objektni pristop k implementaciji.

WINDEX- EKSPERTNI SISTEM ZA OBDELAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Branko ŠLamberger, HERMES SoftLab d.o.o., e-posta: antares@hermes.si

Programski paket WindeX je ekspertni sistem za analizo ter obdelavo vrednostnih papirjev. Članek opisuje ciljno skupino ljudi, ki jim je WindeX namenjen, njegovo funkcionalnost, dotika pa se tudi nekaterih podrobnosti v arhitekturi programskega paketa. Del opisa predstavlja opis orodja s katerim smo WindeX naredili (MS Visual C++), navedeni so pa tudi razlogi, zakaj smo dano orodje izbrali. Poudarek je na objektni knjiznjici MFC (Microsoft Foundation Classes) za C++, predvsem na objektih, ki se tičejo uporabniškega vmesnika.

TeDo - RAČUNALNIŠKA PODPORA KONSTRUIRANJU TKANIN

Ivan Lah, FERI Maribor, Inštitut za informatiko, janvid @uni-mb.si

V Sloveniji so redka tista tekstilna podjetja, v katerih obstoječi informacijski sistem zagotavlja pomoč in podporo aktivnostim tehnologa. V prispevku bomo opisali realizirani programski sistem, imenovan TeDo, ki tehnologu tkanja zagotavlja popolno podporo pri oblikovanju tehnološke dokumentacije. Razen definiranja osnovnih konstrukcijskih parametrov tkanine, oblikovanja vzorcev tkanja in snovanja, oblikovanja vzornice in izračuna porabe materiala, zagotavlja TeDo tudi enostaven prikaz izgleda tkanine. Programski sistem, ki ga že uporabljajo v razvojno- tehnološkem oddelku MTT - Tovarna tkanin Melje ter Merinki Maribor predstavlja prvi korak na poti integralnega informacijskega sistema, ki bo prvenstveno osredotočen na tehnološki vidik proizvodnje surovih tkanin. Podane so izkušnje in problemi, s katerimi smo se srečali pri izgradnji sistema.

UPORABA CINCOM TOTAL FRAME WORKA ZA RAZVOJ OBJEKTNO ORIENTIRANIH CLIENT/SERVER INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Vjekoslav Milinković in Dubravko Šimag,
TIS Inženiring za telematiko in software d.o.o. Maribor, milinkov@olimp.irb.hr

Prispevek prikazuje metode razvoja aplikacij s pomočjo Cincom Object Studia. Podrobneje so prikazana troslojna arhitektura informacijskega sistema, izdelava modela objektov, izdelava uporabniškega vmesnika, povezovanja modela objektov z bazo podatkov in mapiranje objektnega modela na tabele relacijske baze podatkov.

IZKUŠNJE Z RAZVOJNIM OKOLJEM ORACLE POWER OBJECTS

dr. Miro Lozej, MAOP Računalniški inženiring d.o.o., miro@maop.si

Oracle je v letu 1995 preskočil veliko prelomnico in se intenzivno pojavil tudi na tržišču osebnih računalnikov. V okviru skupine proizvodov Oracle/2000 je tudi Oracle Power Objects (OPO). OPO je grafično razvojno okolje je objektno usmerjeno in temelji na jeziku Oracle BASIC. Njegova posebnost je učinkovita podpora pri delu s podatki iz baznih strežnikov.

IZDELAVA OBJEKTOV S POMOČJO POWERSOFT POWERBUILDER RAZVOJNEGA OKOLJA IXTLAN D.O.O. PRISTOP

Grega Lambergar, IXTLAN d.o.o. Consulting, Grega.Lambergar@IXTLAN.SI

Clipper je mrtev. Vstopamo v svet relacijskih in objektnih podatkovnih skladišč, za izdelavo programov uporabljamo objektno usmerjena razvojna orodja. Vse to prinaša programom nove kvalitete in bistveno večjo zanesljivost delovanja, vendar ne brezplačno. Cena ki jo morajo podjetja in razvijalci plačati je zelo velika. Pravilno izbrano razvojno orodje in predvsem pravilen pristop so bistvo uspeha.

(V prispevku so podani konkretni napotki kako pristopiti k izgradnji aplikacij - tako s tehničnega kot organizacijskega vidika. Podani so problemi in težave, s katerimi se srečamo pri prehodu na objektni način dela.)

INTEGRACIJA OBJEKTNO USMERJENIH METOD PROGRAMSKEGA
INŽENIRSTVA ZA UPORABO V RAZVOJU SISTEMOV VODENJA
INDUSTRIJSKIH PROCESOV

Marjan Rihar, IJS, Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije
e-pošta: marjan.rihar@ijs.si

V razvoju računalniško podprtih sistemov vodenja industrijskih procesov se vse bolj uveljavlja pomen metod programskega inženirstva, v zadnjem času posebno objektnih. Zaradi specifične problemske domene in zaradi specifičnih zahtev programske opreme, splošne metode niso kar direktno uporabne. Potrebno jih je prilagoditi ali še bolje, združiti prednosti različnih metod v eno konsistentno integrirano metodo. Pri tem so najpomebnejša opravila izoblikovanje potreb, definiranje najprimernejših sintaktičnih in semantičnih pravil, priprava podpore z računalniškimi orodji ter definiranje področij in načinov uporabe. Prednosti in slabosti integrirane metode morajo biti prav tako tudi ovrednotene na osnovi primerjave z drugimi, že uveljavljenimi metodami. Vse našteto je v prispevku prikazano na razvoju objektne metode, ki temelji na integraciji metod Shlaer-Mellor, Embley-Kurtz-Woodfield in Firesmith, na uporabi prilagojenega orodja CASE System Architect in na osnovi primerjave nove metode z dvema splošnima in uveljavljenima metodama Shlaer-Mellor in Ward-Mellor ter z dvema našima.

UPORABA JACOBSONOVE IN RUMBAUGHOVE METODE PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Lovorka Frigan, Telematički inženjering i software d.d., lovorka@dominis.phy.hr

V prispevku predstavljamo objektni pristop k razvoju informacijskih sistemov. Prikazana metodologija predstavlja sintezo oz. združitev dveh najpopularnejših in najbolj razširjenih objektno orientiranih metod: Rumbaughove metode OMT ter Jacobsonove metode. Slednja je pri razvoju aplikacij še posebej uporabna in primerna za zadovoljitev specifičnih zahtev glede informacijskega sistema. Opisali bomo nastalo metodologijo ter podali zaporedje modelov in diagramov, ki jih je potrebno kreirati v procesu razvoja.

PREDNOSTI UPORABE SMALLTALKA V KOMBINACIJI Z OBJEKTNO PODATKOVNO BAZO

Marko Krajnc, David Gorišek, Software Rostaher, 102754.2237@compuserve.com
V uvodnem delu prispevka so na kratko predstavljene lastnosti, ki jih mora mora izpolnjevati podatkovna baza ter aplikacija sama, če jo želimo narediti po merilih sodobne programske opreme. V nadaljevanju prispevka je predstavljeno, kako objektne podatkovne baze izpolnjujejo splošne zahteve in kakšne možnosti nam nudi Smalltalk pri povezovanju aplikacije s podatkovno bazo. V prispevku bo prikazano, da nam kombinacija Smalltalka in objektne podatkovne baze ponuja marsikatere zmogljivosti, ki jih v drugih razvojnih okoljih ne najdemo. Te prednosti nam omogočajo hitrejši razvoj, večjo stabilnost aplikacije ter lažjo nadgradnjo sistema.

PRISTOP K IMPLEMENTACIJI HIBRIDNE OBJEKTNE PODATKOVNE BAZE

Domen Verber, Nenad Čuš Babič, MIPS d.o.o., Maribor

V članku je opisan pristop k implementaciji objektne baze podatkov z uporabo standardnega nadzornika relacijskih podatkovnih baz Btrieve. Z razširitvijo podatkovnega slovarja in dograditvijo nekaterih komponent v naše razvojno okolje smo dosegli, da bomo lahko v podatkovno bazo shranjevali posamezne objekte neodvisno od njihove strukture. Segmenti, ki so statični znotraj enega razreda objektov, so zaradi učinkovitosti in boljše izrabe prostora zapisani ločeno v razširjenem podatkovnem slovarju. Dinamični podatki so shranjeni na standarden način. V podatkovnem slovarju so prav tako podani odnosi med posameznimi razredi objektov (dedovanje ipd.). Ker prevedene programske kode ni možno neposredno hraniti v podatkovni bazi, so povezovalna pravila opisana s preprostim programskim jezikom, za katerega smo izdelali enostaven interpreter.

INTEGRACIJA OBJEKTNO ORIENTIRANE TEHNOLOGIJE IN PISARNIŠKEGA POSLOVANJA

Amil Jašarbašič, TIS Inženiring za telematiko in software, Maribor

Glede na to, da so aplikacije za pisarniško poslovanje orientirane h končnim uporabnikom, morajo biti dovolj zmogljive za izdelavo in arhiviranje kompleksnih (večstranskih) dokumentov, kljub temu pa morajo biti dovolj enostavne za uporabo. Izdelava kompleksnih dokumentov narekuje uporabo zapletenih metod za povezovanje teksta, grafike in najrazličnejših podatkov iz uporabnikove podatkovne baze. Aplikacije za pisarniško poslovanje morajo prav tako biti zadolžene za kreiranje prepoznavnega izgleda dokumentov in njihovo hitro ter učinkovito kroženje, tako znotraj kot tudi zunaj podjetja, organizacije ali ustanove. Članek opisuje potrebo in razloge za uvajanje objektne tehnologije pri razvoju aplikativnih rešitev za pisarniško poslovanje. Beseda bo tekla tudi o Cinconovem produktu za izdelavo dokumentov in njegovo integracijo z objektno razvitim uporabniškim vmesnikom.

IZKUŠNJE Z OBJEKTNIMI JEZIKI PRI RAZVOJU TEHNIŠKIH APLIKACIJ

A. Jakl, M. Krašna, FERI
D. GoričanecFS

V prispevku bomo predstavili vzroke za uporabo objektnih jezikov pri gradnji tehniških aplikacij. Prav tako bomo predstavili zadržke, ki se porajajo pri vpeljavi objektnega jezika v probleme, ki so se prej reševali izključno s klasičnimi proceduralnimi jeziki. V nadaljevanju prispevka bomo opisali naše konkretne izkušnje pri uporabi objektnega jezika C++ pri snovanju objektno zasnovane lupine “tehniškega informacijskega sistema”, ki ima vlogo vmesnika med obstoječimi informacijskimi sistemi na ravni podjetij, geografskimi informacijskimi sistemi (GIS) in CAD orodji na eni strani in numeričnimi moduli za izvajanje tehniških analiz na drugi. S pomočjo takšne lupine se lahko tehniške aplikacije neposredno vgradijo v informacijske sisteme znotraj podjetij in jih informacijsko dopolnijo. Izkušnje bodo podane na primeru aplikacije za izvajanje pretočno-tlačnih (hidravličnih) analiz vročevodnih in plinskih energetskih transmisijskih sistemov, ki se nahaja v času pisanja prispevka v zaključni fazi in bo predvidoma v času srečanja že v poskusnem obratovanju v Toplotni oskrbi Maribor in Mariborski plinarni.

NUJNOST UPORABE OBJEKTNE TEHNOLOGIJE PRI REIN@ENIRINGU POSLOVNIH PROCESOV

Ninoslav Šimunović, TIS Inženiring za telematiko in software d.o.o., Maribor, ninos@open.cc.etf.hr

Podjetja, ki se upirajo hitrim spremembam razmer na tr`i{~u, so obsojena na propad. Danes mora biti vsakomur jasno, da poslujemo v obdobju kupcev in ne prodajalcev. To pomeni, da potro{niki prevzemajo iniciativo. Konkurenca na tr`i{~u se pove~uje, spremembe v delovanju podjetij postajajo konstante. Nekatere dru`be, v cilju, da postanejo liderji na tr`i{~u, razmi{ljajo o radikalnih spremembah, ki jih v teoriji imenujemo rein`eniring poslovnih procesov ali “business process re-engineering (BPR)”. Eden od klju~nih ~initeljev uspeha BPR dru`be je prepoznavanje in implementacija nove tehnologije, ki ji bo omogo~ala prednost na tr`i{~u pred konkurenco. Objektno orientirana tehnologija pomeni infrastrukturo vsakega BPR. Vstop podjetja v rein`eniring poslovnih procesov brez uporabe objektno orientirane tehnologije (OOT) je danes prakti~no nemogo~.

SMALLTALK NA INTERNETU

Janko Mivšek, TRIS A d.o.o. Ljubljana, janko@tris-a.si

S tem člankom želimo predstaviti naše dosedanje in bodoče delo pri uvajanju objektne tehnologije za podporo poslovanju na Internetu. Na konkretnem projektu Internet prodaje razvijamo podporno tehnologijo, ki nam bo omogočala dinamične predstavitve ter tesno integracijo Internet storitev z objektno naravnanimi informacijskimi sistemi. Sistem razvijamo v objektnem jeziku Smalltalk in na objektni bazi podatkov. V članku skušamo prikazati filozofijo našega pristopa, za katerega menimo, da je izviren glede na podobne napore v svetu. Opisujemo tudi razloge za izbiro objektne tehnologije ter načrte za nadaljnjo organizacijo našega objektno naravnanega razvojnega procesa. Namen članka je predstavili konkreten projekt sistema kataloške prodaje preko Interneta. Sistem zajema izbiro artiklov iz kataloga, naročanje in dostavo. Načrtujemo ga z uporabo objektnih metod (Jacobson), implementiramo v programskem jeziku Smalltalk (ParcPlace VisualWorks) in objekte shranjujemo v objektni bazi Versant.

RAZVOJ OBJEKTNO - ORIENTIRANEGA SIMULACIJSKEGA OKOLJA V G2

Alenka Žnidaršič, Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije, IJS, alenka.znidarsic@ijs.si
Juš Kocijan, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Andrej Skobe, Iskra sistemi d.o.o, Ljubljana

Uspešno reševanje problemov vodenja tehnoloških procesov postaja eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na parametre, s katerimi se meri uspešnost podjetja. Kompleksnost računalniških sistemov, ki nastopajo v funkciji vodenja in nadzora tehnoloških procesov se kaže v tesni prepletenosti analitičnih rešitev in heurističnega znanja, delovanja v realnem času in lastnosti tehnološkega postopka. Zato je vedno bolj prisotna zahteva po uporabi sodobnih metod in orodij, med katerimi je najbolj razširjena uporaba ekspertnih sistemov. V članku bomo predstavili objektno - orientirano okolje G2 (GenSym Co.), ki omogoča razvoj ekspertnih sistemov v realnem času. Njegove lastnosti lahko opišemo z uporabo naslednjih paradigm: objektna orientiranost, sklepanje na osnovi pravil in postopkovnega programiranja. Osnovne gradnike okolja G2 bomo prikazali na primeru realizacije simulatorja procesa percipitacije amorfnega SiO2, ki je namenjen eksperimentiranju in testiranju s postopkom pridobivanja silikatov.

PROGRAMSKE PARADIGME

Matjaž Ostroveršnik, IJS, Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije, matjaz.ostroversnik@ijs.si

Programska paradigma je množica konceptualnih vzorcev, ki definirajo proces oblikovanja programa ter njegovo strukturo. Pri delu z računalniki poznamo tri glavne skupine paradigm: operacijske, definicijske ter demonstracijske. Delo prikazuje njihove glavne karakteristike in evolucijske korake pri razvoju programskih jezikov. Poznavanje karakteristik in evolucijskih korakov omogoča lažjo izbiro ustreznega orodja za delo.

UVAJANJE INFORMACIJSKE PODPORE PROIZVODNO-POSLOVNIM SISTEMOM

Albin Lotrič, Perftech, d.o.o, albin.lotric@perftech.si, http://perftech.si

Podjetje Perftech se že vrsto let ukvarja z razvojem programske opreme za proizvodno poslovne sisteme. Od skupno 40 zaposlenih dela na področju razvoja in uvajanja programske opreme 15 zaposlenih. Produkt, ki ga trenutno tržimo, se imenuje KRMAR in je sestavljen iz več modulov, ki skupaj tvorijo zaokrožen informacijski sistem, ki lahko pokrije informacijske potrebe zelo širokemu spektru proizvodnih ter storitvenih firm. Vsa programska oprema je narejena za okolje Windows in je pisana v C++ jeziku ter deluje po načelu odjemalec/strežnik. Na strežniku se nahaja Scalable SQL firme BTI (bivši Novell NetWare SQL), ki temelji na preizkušenem Btrieve DBMS. Poleg samih programskih modulov smo razvili tudi precej zmogljiva lastna orodja za sistemsko delo s podatki ter za razne posege v podatke mimo programskih kontrol. Z lastno razvitimi orodji tudi omogočamo, da se nekatere funkcije programskih modulov lahko do določene mere prilagodijo specifičnim potrebam posameznih uporabnikov.

PRIMER PREUREDITVE PROGRAMSKE OPREME Z ORODJEM INFORMIX-NewEra

Štefan Masič, Bruno Stiglic, Tomaž Kolmanič, Petar Brajak
FERI Maribor, ICOS d.o.o., {masic, stiglic, kolmanic}@uni-mb.si, icos@icos.si

Specifično področje gradnje telekomunikacijskih sistemov narekuje nenehno uvajanje novih tehnologij ne samo pri izdelavi strojne, temveč tudi pri izdelavi spremljajoče programske opreme. Uporaba objektno orientiranih programskih tehnik vnaša v razvoj množico prednosti. Članek prikazuje praktičen primer postopnega uvajanja nove tehnologije za potrebe gradnje aplikativne programske opreme, namenjene upravljanju in vzdrževanju telekomunikacijskih central SI2000, firme IskraTEL.

TRENDI IN PRAKSA PRI UPORABI OBJEKTNE TEHNOLOGIJE V POSLOVNIH APLIKACIJAH

Tomaž Gornik, Marand d.o.o., tomazg@marand.si, http://www.marand.si/

Prispevek podaja nekaj trendov pri razvoju aplikacij z objektnimi tehnologijami, predvsem pri orodjih za modeliranje, orodjih za razvoj aplikacij, objektnimi bazami podatkov in veznimi vmesniki. Podane so tudi praktične izkušnje pridobljene pri razvoju poslovnih aplikacij z modernimi orodji.

O PREDMET, OBJEKT DOMAČI

David Pahor, Pobuda d.o.o. david.pahor@k2.net, http://eiger.k2.net/~davpahor

Članek obravnava rabo strokovne slovenščine na področju predmetnega (objektnega) programiranja in tudi nekaj kritičnih primerov izrazja.

RAZVOJ APLIKACIJ Z OBJEKTNO-ORIENTIRANIM 4GL

Miro Brejc, Tugomil Borina, Kompas IngPOS d.d., Ljubljana, kompas.ing-pos@perftech.si

Na področju izgradnje informacijskih sistemov v sedanjem trenutku prevladuje tehnologija odjemalec/strežnik ter objektno orientirana programska orodja, ki so prijaznejša do uporabnika in omogočajo poleg klasičnih podatkovnih tipov, kot so tekst in številke, tudi uporabo bolj kompleksnih podatkovnih tipov: slike, zvoka, videa.

PONOVNA UPORABA KOMPONENT Z ORODJEM OBSYDIAN

Leo Lušičić, Dušan Rot, AD consulting d.o.o., nkadcons@quantum.si, http://synon.com

Symon Wiliams, oče Synon/2 orodja za aplikativni razvoj, je po uspehu, ki ga je orodje imelo s popolno dominacijo na področju IBM-ovih srednjih računalnikov (več kot 60% tržnega deleža), je s posebno izbranim timom razvijalcev na podlagi bogatih izkušenj s prvim orodjem zasnoval orodje nove generacije - OBSYDIAN. Novo orodje je namenjeno objektno orientiranemu timskemu razvoju kompleksnih poslovnih aplikacij tipa odjemalec/strežnik za različne implementacijske platforme. Prispevek poudarja eno od ključnih lastnosti orodja, to je koncept ponovne uporabe objektov in knjižnic s komponentami za dedovanje. Te lastnosti se odražajo v visoki standardiziranosti procesa razvoja aplikacij, povečanju produktivnosti razvijalcev in neprimerno večji kvaliteti končnega "izdelka", to je programov oz. aplikacij.

JAVA V OKOLJU INTERNET

Aleš Živkovič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ales.zivkovic@uni-mb.si, http://lisa.uni-mb.si/

Kljub temu, da Java obstaja že dalj časa‚ je širši javnosti znana le kratek čas in kot vse kaže je prišla ob najprimernejšem času, saj pravijo, da so razmere zanjo zrele. V članku bomo govorili o začetkih jezika in njegovih značilnostih. Beseda bo tekla tudi o povezanosti Jave in VRML-ja, ter preprostejši izpeljanki tega jezika, imenovani JavaScript. Prva aplikacija napisana v Javi, je pregledovalnik HotJava, ki pa kljub dobri zasnovi ni doživel pričakovane razširjenosti. Pogledali si bomo v čem se razlikuje od drugih pregledovalnikov in kje je vzrok za njegov "neuspeh".

IZKUŠNJE PRI UVAJANJU JEZIKA C++ PRI PREDMETU PROGRAMIRANJE I

Milan Ojsteršek, Janez Brest, Peter Kokol, Aleksander Kvas, Nikolaj Korbar, Viljem Žumer, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ojstersek@uni-mb.si

V članku smo predstavili naše izkušnje pri učenju jezika C++ v prvem letniku računalništva. Podali smo rezultate, ki so jih študentje dosegli. Programe, ki so jih naredili, pa smo primerjali z Halsteadovimi, Mccabejevimi, velikostnimi in novimi fraktalnimi metrikami.

Nazaj